Alfred Ullrich
ALFRED ULLRICH
September 09 - November 04, 2011
Alfred Ullrich Sinto kotari Germania, mashkar i Sintia thaj Roma dzanglo sar “Fredi”, beshel pe farma na dur kotar i kampo Dachau. Leski dei in- klistili juvdi kotar i Nacional Socialistikano diktato thaj but e koncetrikane kampia, pal i aver manus- ha kotar Fredieski familia sesa mudardine and o Holokausti.

Ullrich kerel variacie kotar i artistikane tehnike. Risuil figuracie, monotipie, etching, ama kerel vi experimentia pe print tehnike, apstrakcia thaj per- formansia: sa kado si arakhadino ko leske ekspre- sivne resursia. pala o Ullrich, liduy o personalno elementi thaj historia kotar i Sintia si sayekh lesa. Na but mayanglal, vov lia te kerel i seria save shay te avel kay nay direktno tema per leksi familiaki historia. Ko amaro dzanglipe tradicionalne orna- mentalne paternia barvale jal yekhethane i uni- fomni kolorenca. Dukhavipe kotar i kala yekh pe avreste formie, si sar-so kovliardo i sentimentalie kolorenca, dzi kay o khelipe i ornamentienca si uzardino i neutralno parne kolorea. O artisti ucha- rel i chuche koloristikane thana i forienca save den andre and o but juvdikano kompeticia yekhe averesa.

And i Ullricheske vasta, vi bidzanglo vi agori shay te avel artistikani butji: chinde and i cikne kotora anavake papiria kotar i biria, sar si, vov kerel rota- ne relefia delikatnane konstruime pomuyne. Akala si pala godo uchardine i parne oliane kolorenca thaj lakirime biriesa. Pala aver butjia, vov lel bi- riake kozervia save sesa presuime dzi po agor i vordoneske rotienca. Pala godo vov presuil i kon- zervie te kerel metalne lila te kerel depresie thaj godola lila te kerel printia and i duboki modro ko- loria. And i gadasave artistikane keripa, monoti- pie save vov sikavel pe egzibicie and i karavani dikhino si sar tradicionalno komparacia, lel than kotari purani vrama savi sigo nakhli. Kodo sasa and i karavani savo miil po karavani kay o “Fredi” jivdisarda kana sasa les enia bersha.

back